Hamsunov Glad je spremenil norveško književnost in začel novo obdobje evropske, zato mu je vredno posvetiti še prav posebno pozornost. »Vidimo pa tudi moč človeškega duha, moč upanja, moč samoohranitvenega nagona, ki se oprime vsake, še najmanjše slamice,« je zapisala prevajalka Marija Zlatnar Moe v spremnem besedilu. Ko se telo bori za preživetje, vedno bolj usiha njegova empatija vidimo, kako vse to vpliva na njegova čustva, ki nihajo od samovšečnosti do sovraštva do sebe. Ko njegovemu telesu vedno bolj zmanjkuje energije, popušča vez telesa z življenjem, zato slabi tudi vez z resničnostjo, zaostrijo se njegova moralna načela, vse bolj divja pa postaja tudi njegova domišljija, zato ne more več dobro preceniti vsakdanjih okoliščin. Ta ga prežema vedno bolj, stadiji do popolne izčrpanosti pa so opisani v vztrajni, lucidni pisavi, ki odlično odseva razpadanje junakove resničnosti. V njem spremljamo norveškega umetnika, ki se sprehaja po ulicah Osla in premaguje lakoto. Roman so opisovali kot enega »najbolj vznemirljivih romanov vseh časov«. Roman Glad (Sult, 1890) Knuta Hamsuna je bil v slovenščino prvič preveden že leta 1925, pet let po tistem, ko je Hamsun dobil Nobelovo nagrado.
0 Comments
Leave a Reply. |